Ortognatska 1,0 sagitalna deljena fiksna ploščica s 6 luknjami

Koraki kirurškega posega

1. Zdravnik se s pacientom pogovori o načrtu operacije, po pacientovem soglasju izvede operacijo, izvede ortodontsko zdravljenje v skladu z načrtom, odpravi interferenco zob in omogoči operaciji, da se odrezani kostni segment gladko premakne v načrtovani korekcijski položaj.

2. Glede na specifično situacijo ortognatskega zdravljenja ocenite in predvidite kirurški načrt ter ga po potrebi prilagodite.

3. Za paciente je bila opravljena predoperativna priprava, opravljena pa je bila tudi nadaljnja analiza kirurškega načrta, pričakovanega učinka in morebitnih težav.

4. Pacient je bil podvržen ortognatskemu kirurškemu posegu.

Ortognatska kirurgija je kompleksna in občutljiva. Da bi kirurg lahko med operacijo enostavno premikal kostni segment in natančno pozicioniral čeljustno kost, mora ortodont pred operacijo opraviti nekaj dela, kar je vsebina predoperativne ortodontije. Vključuje predvsem: poravnavo zobovja, odpravo zobnih motenj ploda, odpravo zgornjih in spodnjih sprednjih zob, kompenzacijski naklon ustnice ali jezika, tako da se lahko ortognatska operacija izvaja normalno. To ne le poenostavi kirurški postopek, tako da se nekateri pacienti lahko izognejo operaciji dvojne čeljusti, ampak tudi zmanjša možnost pooperativnega recidiva in stabilizira kirurški učinek. Predoperativna ortodontija je pomemben korak za zagotovitev uspeha kirurške ortodontije.

Oralna in maksilofacialna deformacija se nanaša na nenormalno velikost in obliko zgornje čeljusti, ki jo povzroča nenormalen razvoj zgornje čeljusti, nenormalen odnos med zgornjo in spodnjo čeljustjo ter njen odnos z drugimi kraniofacialnimi kostmi, pa tudi nenormalen odnos med zgornjo čeljustjo in zobmi, nenormalno delovanje ustnega in maksilarnega sistema ter nenormalno morfologijo obraza. Namen ortognatske kirurgije je popraviti napačno postavljene zobe, prilagoditi neskladni zobni lok in odnos med zobmi in čeljustmi, odpraviti interferenco med zobmi in čeljustmi, urediti zobovje in odpraviti kompenzacijski nagib zob, da se omogoči nemoten premik zarezanega kostnega segmenta v načrtovani korekcijski položaj in vzpostaviti dober odnos med zobmi in čeljustmi.

Ortognatija spada v kategorijo oralne in maksilofacialne kirurgije, ki je kirurško zdravljenje za nekatere bolnike s hudo malookluzijo in je ni mogoče v celoti doseči s čisto ortodontijo. Ortognatija je invazivni postopek, pri katerem se oblika kosti prilagodi okluzalnim kriterijem zob po umetnem zlomu, da se doseže zadovoljiv rezultat. Drugič, kakšne so indikacije za ortognatijo: kot je bilo že omenjeno, se bolniki z blago malookluzijo odločijo za ortodontijo, torej ljudje pogosto rečejo, da nosijo zobni aparat; Če gre za hudo napačno čeljust, čisti obseg ortodontske sile in sposobnost doseganja ciljev izboljšanja, je treba opraviti operacijo čeljusti v kombinaciji s predoperativnim ortodontskim zdravljenjem po operaciji, da se doseže dober učinek za izboljšanje površinskega tipa, kot so najpogostejši potisk čeljusti naprej, osrednji povešenost in majhna brada itd., skozi odprtino umetnega kostnega tkiva, tvori raven odsek in nato titanovo nohtno ploščo, pritrjeno na ciljno mesto. Pri bolnikih z mandibularno protuberanco je treba brado potisniti nazaj, na sredino obraza. Pri depresivnih bolnikih gre za premikanje čeljusti naprej in tako naprej. Ortognatija ima na splošno takojšen učinek na spremembo oblike obraza, učinek pa je pomemben. V obdobju okrevanja, ki traja od enega do treh mesecev, ter pooperativni ortodontiji so lahko pacienti pred in po operaciji popolnoma drugačni.